Tako kot vsi mi in vsa živa bitja imajo tudi letni časi svojo prakruti (konstitucijo), na podlagi katere prilagajamo dnevno rutino in prehrano in tako ohranjamo naše zdravje in dobro počutje. Spomladi dominira Kapha, poleti Pitta, jeseni Vata, zima pa je tako ali tako vedno nekaj posebnega, je namreč dvodošična Kapha/Vata. Ko izbiramo pravilna živila glede na sezono, se moramo zavedati tudi našega osnovnega genskega koda, prakruti, upoštevati pa moramo tudi morebitna neravnovesja doš v telesu, ki ga imenujemo strokovno vikruti.

Pa poglejmo kaj velja za zimski čas. Zima ima lastnosti mrzlega in težkega, povečana je vlaga (zaradi dežja ali snega), naši občutki pa so počasni in prizemljeni. To vse so lastnosti kapha doše. Pri suhi in mrzli zimi pa je v veliki meri prisotna tudi vata doša. Naša naravna mikroflora v črevesju je odgovorna za boljšo imunost, prebavo, počutje, energijo, koncentracijo sladkorja v krvi, težo, spanje in še za mnogo drugih zadev, kar se tičejo splošnega fizičnega in psihičnega počutja. Če mikroflora v črevesju ni »zdrava«,  imamo pozimi težave s suho kožo, sinusi, mnogimi prehladi, napadajo nas virusne in bakterijske okužbe. Zato se pozimi držimo navodil za umirjanje obeh, kaphe in vate. Ampak pozor, če pa imamo v telesu na primer  previsoko pitto, ne pozabimo tudi na navodila za umirjanje pitte. Najbolj moramo paziti, da se nam telo ne izsuši. Suhost zime uravnavamo s hrano in aktivnostmi, ki imajo lastnost toplega, vlažnega, težkega in oljnega. Poleg suhe kože nastane problem, če se suhost infiltrira v prebavni in respiratorni trakt. Takrat moramo obiskati ajurvedskega strokovnjaka.

Mrzlo vreme povzroči, da se toplota našega telesa iz periferije (koža, periferna tkiva) premakne proti središču telesa, kar poveča moč našega prebavnega ognja (moč delovanja encimov). Naš apetit je zato pozimi večji kot v ostalih letnih časih, kar moramo nujno upoštevati pri načrtovanju naših obrokov. Pozimi se priporočajo obilni in topli zajtrki (ovsena, ajdova ali koruzna kaša, ječmenova kaša z ogrevalnimi začimbami, topla kremna juha ali kitchari (ajurvedska jed z basmati rižem, mung dhal lečo in zelenjavo). Za boljšo cirkulacijo in mehčanje mukusa priporočam čaj iz enakih delov suhega ingverja, cimeta in kardamoma. Ker pa je čaj močno ogrevalen, ga ne priporočam pri povišani pitti. Zaužijmo dovolj vlaknin (ovseni kosmiči, lanena semena, chia semena), da spodbudimo naš prebavni trakt in podpremo imunost.

Kosilo naj bo dovolj največji obrok v dnevu. Zelenjavna juha, kuhana ali pečena zelenjava in kitchari so izvrstna izbira. Uporabljajmo začimbe kot so ingver, cimet, klinčki in črni poper. Obroki naj vsebujejo veliko beljakovin, zelo kvalitetne najdemo tudi v stročnicah, kot so soja in mung dhal. Priporočljiva je uporaba ghee masla.

Večerjajmo najkasneje ob 19. uri. Lahko si pripravimo kakšno zelenjavno juhico ali pa zelenjavno musako.

Za podporo zimskemu zdravju posezimo po naravnih zeliščih kot so ashwaganda in kurkuma. Ashwagandha izboljšuje splošno počutje in dviguje razpoloženje. Deluje umirjajoče in jo priporočamo pri motnjah spanja. Kurkuma pa je odlična za dvig odpornosti v zimskih mesecih. Obvezno dodajajmo vitamin D (3-5000 IU) dnevno. Zavedajmo se, da imunost najbolje dvignemo z zdravimi prebavili, zdravo mikrofloro in rednim odvajanjem blata in urina.

Zimi prilagodimo tudi dnevno rutino (Dinacharya). Za ravnotežje živčnega sistema in razstrupljanje limfnega sistema pomaga masaža s sezamovim oljem. Pred uporabo segrejmo (samo enkrat) sezamovo olje na 100℃ in ga nato pospravimo v temno stekleno posodo ali steklenico. Samomasirajmo se vsaj trikrat tedensko. Veliko bolj učinkovito je seveda, če obiščemo ajurvedskega terapevta, ki nas strokovno zmasira. Priporočljivo ga je obiskati vsak enkrat mesečno. Meditirajte, meditirajte, meditirajte…vsaj 10 minut dnevno. Z meditacijo se zmanjša pogostost pojava depresije, stresa in anksioznosti. Sinuse si spirajte s toplo fiziološko raztopino (9 g kuhinjske soli raztopimo v 1 L prekuhane vode) in s pomočjo Neti posode (posebna posodica za spiranje sinusov). Po spiranju si kanemo 2-3 kapljice stopljenega gheeja v vsako nosnico in se tako delno zaščitimo pred vdorom tujkov, bakterij in virusov skozi nosno votlino v telo. Sezamovo olje uporabimo tudi za čiščenje ušesnih votlin tako, da kapnemo na vsako stran po eno kapljico toplega olja. Ob prehodu zime v pomlad pa v ajurvedskem centru očistimo telo s panchakarmo (posebno ajurvedsko čiščenje telesa pod nadzorom specialista ajurvedske medicine).

Kako prepoznamo povečano neravnovesje v zimskem obdobju? Nespečnost, stres, skrbi, zaprtje, prehladi, pogoste viroze in bolečine v sklepih so znak, da moramo obiskati specialista ajurvedske medicine, ki nam bo pomagal odpraviti neravnovesje v telesu.

Zimski nakupovalni listek živil

          V nadaljevanju vam bom olajšala nakupovanje v živilskih trgovinah z nakupovalnim listkom živil, ki so primerna za zimo. Upoštevajte svojo prakruti oziroma vikruti in sami črtajte oz dodajte živila, ki so za vas neprimerna oziroma primerna. Če niste sigurni…obiščite specialista ajurvedske medicine, da skupaj določita tako osnovni genski kod (prakruti) in neravnovesje v telesu (vikruti). Če je le možno, kupujte ekološka, gensko nespremenjena živila.

Žitarice: V poštev pride večina žitaric, ki jih zaužijemo kuhane, tople in z zdravim oljem: amarant, oves (ovseni kosmiči), kvinoja, rjavi riž, ekološka pšenica

Olja: Vsa zdrava olja (sončnično olje, ghee, olivno olje)

Zelenjava: Le kuhana, s toplimi začimbami in zdravimi olji: korenasta zelenjava, brstični ohrovt, korenje, buče, rdeča pesa, repa, srčki artičoke, avokado, sladek krompir.

Sadje: prave banane, fige, grenivka, grozdje, limone, limete, mango, pomaranče, papaja, kaki, mandarine

Začimbe: bazilika, asafetida, črni poper, kardamom, cimet, kumina, koromač, ingver, žafran, kurkuma

Oreščki in semena: pred uporabo jih namočite! Madeljni, brazilski oreščki, indijski oreščki, sezamova semena, lanena semena, makadamia, pekane orehi, pinjole, pistacije, orehi

Mleko in mlečni izdelki: v manjših količinah, kuhano, toplo.

Sladila: med, javorjev sirup.

Zeliščni čaji: kardamom, kamilica, cimet, nageljnove žbice, ingver, pomarančna lupinica. Izogibajte se kave in alkohola.

Stročnice: mung dhal, tofu, tempeh

Vsa ta živila so težje prebavljiva kot tista v poletnih mesecih, zato je pomembno, da imamo močno prebavo. V želodcu se nahaja klorovodikova kislina (HCl), ki pomaga pri razbitju dolgih verig težko prebavljivih proteinov. Če je kisline premalo, imamo lahko hude težave pri prebavi.

Amilaza je encim, ki je odgovoren za prebavo škroba, brez amilaze slabo prebavimo pšenico. Pomanjkanje amilaze je povezana z alergijo na pšenico, ki jo imenujemo Bakerjeva astma. Študije kažejo, da proizvedemo več amilaze v hladnejših mesecih.

Zapomni si, vaš kruh naj vsebuje ekološke žitarice, sol, vodo in mogoče še droži. Nič drugega.

Upam, da vam bodo tile nasveti pomagali prebroditi dolgo, mrzlo zimo. Če imate še kakšno vprašanje, pa mi pišite na sandra.komasz1@gmail.com.