Pred nami je novo, sveže in mlado leto, v katerega vstopamo polni zaobljub, načrtov in lepih, optimističnih misli. Pri določenih željah se lahko pomagamo z ajurvedo, saj nam le-ta podaja popolno znanje o življenju in to na način, ki je vsem nam razumljiv in domač.

Če smo si dali zaobljube glede zdrave in pravilne prehrane, ne moremo mimo napotil za mesec januar. Vsak mesec ima svoje došične (izpeljanka iz doše, kar pomeni nečistoča) lastnosti. Ali je vaše telo izsušeno in boleče, so se pojavile nemirne misli in posledice stresa. Nič čudnega,  januar je mesec, ko prevladujejo kvalitete vata doše: lahkost, suhost, zračnost in mrzlost. Če se držimo pravil za nižanje oziroma uravnoteženje vate, si tako lahko izboljšamo našo prebavo, razpoloženje in imunost, prihranimo pa lahko tudi kakšen euro.

Prvo pravilo je, kupujte lokalno. Drugo pravilo je: če želite obdržati ravnotežje v telesu, jejte toplo, vlažno, težko in oljnato, seveda v skladu s svojo prakruti/vikruti.  V poštev pridejo različne juhice, namočeni različni oreščki, tople žitarice in ostala visoko proteinska in maščobna hrana. Zima je tisti čas, ko ne delamo različnih »fit« diet s svežo solato, smutiji ali surovo, mrzlo zelenjavo. Solate prihranimo za pomlad in poletje, saj si s hladnimi, surovimi obroki v zimskem času lahko dodobra uničimo prebavo. Kvalitetne maščobe v naši prehrani (npr. oljčno olje ali pa ghee – prečiščeno maslo) izboljšuje delovanje naših možganov, izboljšuje kvaliteto naše kože in povečuje zdravje naših celic.

Sodobne raziskave kažejo, da se naše črevesne bakterije spreminjajo sezonsko, glede na hrano, ki je naravno primerna za mesec in letni čas. »Sezonski« mikrobi optimizirajo prebavo, razpoloženje in imunost – na popolnoma naraven način. »Zimske sezonske« bakterije lahko najdemo v visoko kvalitetnih mlečnih izdelkih, fermentirani hrani (npr. kislo zelje), korenasti zelenjavi, oreščkih in semenih.

Ne pozabite na pomen vlaknin v naši prehrani. Vlaknine poskrbijo za pravilno potovanje žolča skozi naše črevesje, med potovanjem pa odnaša molekule holesterola, okoljske strupe in še veliko drugih v maščobi topnih toksinov. Če vlaknine niso prisotne se 94 % žolča s toksini vred reabsorbira nazaj v jetra in strupi ponovno »zacirkulirajo« po telesu. Vlaknine se nahajajo v namočenih lanenih ali čia semenih, ovsenih kosmičih in ostalih podobnih žitaricah. Vlaknine, ki jih najdemo npr. v ovsenih kosmičih, ugodno vplivajo na zdravlje črevesja, dajejo pa tudi hranila našim zimskim bakterijam, tako se bodo okrepile za pomladno delovanje.

Po čem še lahko posežemo januarja? Poleg ovsenih kosmičev, oreščkov in različnih semen, se naj na našem jedilniku lahko znajde tudi ječmen, različne stročnice, leča, grah, od zelenjave pa okra in brstični ohrovt.

Ingver prihaja sicer iz tropskih krajev,  vendar je za nas v zimskem času izredno koristen. Je univerzalna začimba, pekoč in ogrevalen, s svojimi lastnostmi povečuje prebavni ogenj (agni oz. prebavni encimi), izredno pomemben je pri preprečevanju različnih slabosti. Je močan pri podpori prebave zgornjega prebavnega trakta. Izredno koristen je pri boleznih artritisa.

Narežemo ga na kolute, ga porazporedimo po pladnju in pokapljamo z limoninim sokom in posolimo. Vzamemo enega ali dva koščka vedno pred jedjo. Med žvečenjem tako pripravljenega ingverja se sproščajo sokovi, ki pomagajo »ozdraviti« prebavni ogenj.

Torej za zaključek: jejte hrano, ki je bolj težka, oljna, vlažna in topla – juhice, zelenjavne golaže, kuhano zelenjavo in več visoko kvalitetnih beljakovin in maščob. Izogibajmo se surovi hrani, kot so solate, smutiji, hladni hrani in pijači, krekerjem, čipsom ipd. Prednost dajmo korenasti zelenjavi.